Kako drhtim in trepečem,
iz tvojih sladkih ust pijoč,
ti angel, ti bela lilija,
ki dihaš v dušo iz svoje mi moč!
In kadar snivam kraj tebe,
v nebesih moj duh živi …
Kaj meni ves svet, jaz – ti sva svet,
in tvoja duša moj bog se mi zdi.
A ko se ločim od tebe
in sem brez svojega boga,
tedaj se zavem, tedaj spoznam,
da čaka zopet peklo me doma.