Dal nageljev sem šopek ti.
Vesela si ga vzela
in z belo roko cvet rdeč
na prsi si pripela.
In solnce žarko ta je cvet
skrivaj občudovalo
ter iz zavisti za oblak
se skrilo in zaspalo.
In zašuštelo je okrog
med starimi kostanji,
ko bila bi jih jaz in ti
motila v mirnem spanji.
Ko himna čulo škrtanje
se v vejah je stoletnih;
jaz pa med himno to sem pil
ljubezen z lic ti cvetnih.