Je kazak napajal konja,
Sonja vodo zajemala,
tiho v mrak zapel kazak,
Sonja zaplakala.
“Oj, nocoj napajam zadnjič
vranca v sveti naši Volgi.
Jutri že odjašem v boj
po pustinji dolgi.
Stokrat vstal bo dan mi beli,
stokrat zora zasijala,
jaz bom že na straži stal,
ti še sladko spala …„
“Stokrat vstal bo dan ti beli,
stokrat zora zasijala,
ti boš že na straži stal,
jaz pa še plakala …„