Čudno se mi zdi, neverojetno,
da ti, moja mala Marica,
mogla v mehki nežnosti postati
mojega si srca carica.
Bonapart in Cezar, Aleksander
so zarobili za rodom rod,
a noben bi teh me ne podjarmil,
ni Radecki, slavni vojskovod.
V krvi, veš, imam železo, voljo!
In nikogar bi se ti ne bal,
no, še z vragom bi se meril zvitim …
Težko težko, da bi me ugnal.
Ti pa kar prišla si brez orožja,
iz oči ti plamen je gorel
in že v mojo je iz tvoje duše
veni-vidi-vici zadonel.