Zida ptičica vesela, Gnezdo k vejici pripne; Zida satovje bečela, Kadar vesna se prične.
Kočo tudi jaz postavim, Da pod streho vzame dva, I še trijem jo napravim, Ako več jih Bog ne da.
Stan imeli bodo tukaj Hlapci, dekle i pastir, Zdelam spalnico ondukaj Njej i sebi v tihi mir.
Tudi trsja prednjo vsadil V hlad poletni bi sladak, Z mrežo okenca ogradil, Zjutraj nama v daljši mrak.
Koča bodi čisto bela, Les ob oknih ves zelen, V veži kuhnja očrnela, V zemljo hramec položen.
Poleg hiše hlev i staje, Blizu dvora stog i pod, Da si v zimi pokladaje H krmi skratimo dohod.
Tam golobinjak ustvarim, Da mladiče mi vzredi, I tako prigospodarim Ž njim poročne si gosti.
Pod gredo, v dišeče cvetje V kraj prisojen i gorak, Kder za steno je zavetje, Ustanovim si ulnjak.
Vanj bečele strd nosite, Kadar solnce stopi v moč, Župnjak in kolač medite V božič i veliko noč!
Bode li vse dovršeno, Seč ob vrti zasadim, Ž njo selišče si zeleno, Kakor gredo, oplotim.
Vrtec, nasajen orehov, Jablan, hrušek, zlatih sliv, Bodi mi otročjih smehov, Glasnih ptičev bodi živ!
Ko postrojim dvore svoje, K svatom dvignem se okrog, Da na domu ljube moje Tašči jo prejmo iz rok.
Ako potoči solzico, Ko odpravi se z meno, Vender mi poda ročico Rada v hišo prelepo.
Tukaj delavna, vesela Bodeva do konca dnij, Kakor ptica i bečela, Kadar vesna se rodi.
Cookies on Poetry Cove