Po lesu listje trepeta,
Drevesa ziblje groza tiha;
Po vejah mračni duh šepta,
Pod njimi hladen pokoj diha.
Za goro pada solnce vže,
Stoje po gori še drevesa;
Po vejah ptiči vsi molče,
A veje lahki šum potresa.
Tvoj duh gibljivo je drevo,
Ki v tebi nikdar ne počiva;
Ko ugasi ti sen oko,
Šepet v srce ti sanj izliva.