Brez odmora biješ,
V grobni venec viješ,
Ura, naše dni!
Le uhajaj, ura!
Kar stvori natura,
Vse na smrt stvori!
Kadar se rodimo,
Dokler ne sprahnimo,
Meriš ti nam čas:
Leto gre za letom,
Vene cvet za cvetom,
Vene nam obraz.
Ako vroče želje
Nam gasi veselje,
Rov mu koplješ ti;
Če nam srce poka,
Tvoja trda roka,
Brezčutna grmi.
Kmetov up najbolji
Ti končaš na polji,
Ti in tvoj vihar;
Kadar v piši ruješ,
Morski val dviguješ,
Kolne te čolnar.
Kdor se v sli pozabi.
Roka tvoja zgrabi,
Kes ga pokori.
Sužnjem i cesarjem
Tvojim ne udarjem
Stati v bran moči.
Krivde i grehoto,
Pokopane v tmoto
V skritem dnu srca,
Vse o svojem časi
Jezik tvoj razglasi,
Vse na znanje da.
Tvoja pesen kliče
Iz grobov mrliče;
Tvoja pesen spet
Črni grob zapahne,
Kadar jutro dahne
V dan od zore vnet.
Brez odmora biješ,
V grobni venec viješ,
Ura, naše dni!
Skoraj bodeš bila,
S hladno zemljo krila
Blede nam kosti.
Glasna ti nad nami,
Gluho v tesni jami
Bode nam uho.
Ko boš zadnjič bila,
Zopet poročila
Z dušo boš telo!