Čuj, upanje hodi pred nami
Od rojstva, da gremo s sveta;
Ko tare nas breme na rami,
Nam palico v roko poda.
Kedar se nam sreča obrne,
Da megla pred nami leži,
Nebeski nam raj se odgrne,
Ko upanja luč zagori.
Oh, kolikrat te je ranila
Nesreča globoko v srce,
A vanje ti upa je vlila,
I bile so rane cele.
Hvaležen na raznih darovih
Res človek Bogu da bi bil;
A vender iz rok on njegovih
Od upa ne boljšega vžil!