V tovori nekdaj nesem vino z Broda;
Kljuse poženem v breg po svojej vesti;
Konj pade, ko sem bil najmanje v svesti;
Zdrobi, izprazni leva se posoda.
Ker me zadela taka je nezgoda,
Glej, desno breme k tlom mi sili zlesti.
Kaj hčem? Naberem kamenja ob cesti,
Obesim v prazni kraj namesto soda.
Tako nekdaj tovornik mi razklada.
Podoben bil si, mislil sem pri sebi,
Pesmarčku, kadar v pesni stika strada.
Godi se njemu, kakor se je tebi:
Da v stran se revežu ne zmakne tovor,
Besede čudne nakopiči v govor.