Têbe ne dolžím.

O vsem, kar zdaj trpim, Nič tebe ne dolžim! To bodem jaz govoril, Dokler ostanem živ,

Prenagljen, kar sem stvoril, Da sam, da sam sem kriv! Kako li, oh kako Dvigati smel oko

Jaz k tvojej sem lepoti! Zakaj sem, oh zakaj Oslepel v nje bliskoti! Kdaj up imel sem, kdaj?

Zdaj zate vse gori, Bogati i mladi – Krasotno vzraslih udov Mladeničem za te

Ne žal skrbij ni trudov, Vsi k tebi hrepene. Molčalen i mračan, Po trnji ostrem gnan

Želim se v grob tihoten; A vse, kar zdaj trpim, Molče trpim samoten, I tebe ne dolžim.