V ljubljanskem je mesti devica,
Krasotna, ko zarja z neba,
Sijajna, ko svetla danica,
Nedolžna, ko lilija s polja.
V ljubezni se zame je vnela,
Jaz zanjo v ljubezni se vnel;
Srce mi iz prsij je vzela,
Jaz njeno za svoje sem vzel.
Nadzemeljska slast me napaja,
Da menim, ka v raji živim;
O kogar ljubezen navdaja,
Veselje neskončno je ž njim!