Sinove božji so z nebes hodili
Na zemljo novo v dobah nje začetih,
Mudili se pri Kajnovih dekletih
I velikane ž njimi so rodili.
Prikazal bil se tudi tebi mili
Obraz je rajske hčere v žarkih svetih,
Na večnem veličastvu božjem vnetih,
Ki v te iž nje so blagodejno lili.
A, brate, iz nebeske te device
Le nekaj sinov imaš velikanskih,
Ker zatopljen si v cvet lepot germanskih.
Najboljšo moč si dal za bledo lice
Ti čarodejke, solnčnih žarkov trudne;
Rodila je otroke hromoudne.