Dekletce prelepo, kaj hočeš mi ti?
Kaj paziš pogosto za mano?
Ti imaš prijeten obraz in oči,
Krasoto vže davno mi znano.
A kaj mi pomaga vse tvoje blago?
Nikdar mi ne bodeš nevesta!
Kdor postelje nema, povej mi, kako
Ženica mu bila bi zvesta?
Da nosil bi vedno s seboj te okrog,
Smijali bi se mi po sveti;
A ti brez utrjenih nog si i rok,
Sramuješ se palico greti.
Osliča bi kupil, da vozil bi te,
Kedo mi ga da brez plačila?
I vrhu še tudi premisliti je,
Kako bi voziček dobila?
Res vgaja najbolje vam ženskim le mir;
Domu se najrajše držite;
Z možičem začnete gotovi prepir,
Če vedno pri njem ne sedite.
A čudno jaz imam srce od Boga:
Na starem se rad ne ustavim;
Če tedničke tri sem pokojen al’ dva,
Četrtega spet se odpravim.
Nekoliko misli, ter lehko spoznaš,
Ka vera ti v me ne pomaga;
Zatorej če upanje drugo imaš,
Ne goni ga zdajci od praga!