Voda kolesa z ropotom vrti;
Mlinarska hčerka pri jezu stoji,
Mlinarska hčerka tako govori:
Hladna si, čista si, bistra vodica!
Teci i skači, da bodeš mi lica,
Bodeš oči mi svetlo izpirala:
Naj bi se zdela jaz drazemu zala!
Goniš tečaje i stope, vodica!
Grmi šumeča, da moja pšenica
Hitro na beli se kamen bi mlela,
Moka sneženim pritokom letela:
Ljubcu v kolač bi medeni jo dela!
Zemljo po leti oživljaš, vodica!
Blizu pri tebi je moja gredica;
Rada bi vanjo ti pot nakopala,
Da bi jo v solnci hladu napajala,
Da bi mi kitica vzrastla vesela:
Jaz na klobuk bi jo njemu pripela!