Ta kraj sem hotel često vže pustiti,
Bežati plah čez brda i ravnine;
Ugasil morda bridke bolečine,
Utegnil morda spet bi mir dobiti!
Neumnež jaz, ki morem to meniti!
Prehodim naj vse hribe i doline
I preveslam vse morske globočine
Srca se živ ne morem iznebiti!
Srca, ki nosi tvoje lice v sebi,
Srca, ki vzdiha noč i dan po tebi,
Ker v tebi le si najti upa srečnost.
Tri dni si skrita mojemu očesi,
I trije dnevi so mi dolga večnost!
Oh, menim se priklenen o slovesi!