Leti, leti, drobni ptič!
Na gorenjsko stran,
V vejah ne počivaj nič,
S perutnico gnan.
V kranjske ceste beli trak
Glej pod sabo ti;
V Svetem Vidu se legak
Na desnico zvij!
Kadar prideš do vode,
Nad vodo je most;
Zleti s perjem preko nje
Pisan ptiček prost.
Tam so moje želje vse,
Kder je prvi dvor;
Tamkaj vzraslo je dekle,
Kakor zlati zor.
Sedi, sedi na drevo,
Glavo suči v krog,
V desno, levo premodro,
V polje, vrtec, log!
V belo hišo se ozri,
V svetli gornji hram,
S kljunom okno vanj odpri,
Če je ona tam.
Ko jo vgledaš i spoznaš,
Z vrha drevja poj,
Kar najlepši glas imaš,
Dragi ptiček moj!
Nesi tisoč naročil
V nje veseli kraj,
I gorečih pozdravil
Sto jej tisoč daj!
Reci, reci tam tako,
Ka mrjem brez nje,
Ka mi strašno je hudo
Osem dnij uže.
Ka sem v srci se boril
I ljubezen trl,
Ka zaman ves trud je bil;
Ogenj ne umrl.
Ka želim i prihitim
V malo dnevih sam,
Če zgorim i spepelim
V njenih žarkih tam!