Boginja preljubezniva,
Ki budiš plamen duha,
Da se v glasno pesen zliva
Misel skrita iz srca!
Tebi svet dolžan je slavo,
Tebi venci zelene;
Ž njimi so od nekdaj glavo
Ovijali ti možje.
Pevci so te spoštovali,
Ovne tolste na oltar
Nekedaj ti pokladali,
Zažigali tebi v dar.
Kaj bi li od mene vzela?
Mire nemam ni zlata;
Roka moja da vesela,
Rada, kar ti more, da.
Če utegne ti vgoditi,
Kar od tebe v dar imam,
To ti hočem pokloniti,
To ti zopet v dar podam.
Srce si mi obudila,
Dala si mi pesnij slast,
Svet mi ž njimi osladila:
Naj pojo na tvojo čast!