Zdaj so duri vam odprte,
Ptičke moje, izletite;
Prepevaje se glasite,
V loge, polje, v rodne vrte!
Slišal bode prepevanje
Šojec, vrabec i siniček,
Vdod i z vranom sam kraljiček –
Vtegne vneti ropotanje:
„Tujci nam so v ptičjem dvoru
Glasi takih pesnij pustih;
Ne začuti v vaših ustih
Zvokov ljubih temu zboru!“
A tedaj odgovorite:
Mi smo Levstika poeta,
Samovoljnega očeta,
I zatorej potrpite!