Bil zleteti nam si velel;
Mi smo bile izletele,
Dvignile se, v slast zapele,
Kar si rekel, kar si želel.
Zbral oblak je vihre svoje,
Strele so nas razbijale,
I v trepetu pribežale,
K tebi spet smo hčeri tvoje.
V tihem srci sem vas hranil,
V prsih nosil mnoga leta
In umikal luči sveta;
Vse nesreče sem vas branil.
Kadar v skalah orel vzrase,
Mati z gnezda ga izvabi;
Krme brati mu pozabi,
Da perot ga svoja pase.
Bog i sreča tudi z vami!
Izletite i zapojte;
Strel grajočih se ne bojte,
Naj vas hvale dim ne mami!
Ne boji se zrelo klasje
Slane, žitom neprijazne;
Kder so bili, zrna prazne,
Ne doda ga hvaloglasje!