Prinesla na mizo si vina,
Prinesla kozarec steklen,
Prinesla ovočja i grozdja,
Ki daje ga plodna jesen.
Pod streho na klopi jelovej
Zakaj se najlepše mi zdi?
Očarale tukaj so prvič
Nebeske me tvoje oči!
Prisedi, o deklica zlata,
Prebelo podaj mi roko!
Ne vidiš valov, ki pod nama
Po Savi zelenej teko?
Nad nama je gora strmeča,
Ravnine ob njej i polje;
Mej drevijem solnce jesensko
Svetlika na dvore, crkve.
V očesa jaz tvojega morji
Čutila i misli topim;
Objemlje te moja desnica,
Na prsih z glavo ti slonim.
Primakni se z licem še bliže
Ter moje poslušaj srce,
Ki glasno trepeče i bije,
Trepeče i bije za te!