Da v takej sreči sem se jaz porodil,
Kakošna mnogim je terusom dana,
Lehko verjameš, bela mi Ljubljana,
Da slaven bi, češčen po tebi hodil!
Brez vse opore mlad sem vže zavodil
Stopinje k breznu črnega vulkana,
Kder plamenica upa ne prižgana,
I koder bodem do pokopa blodil.
Vabila nekdaj me je pevska slava,
Ko v prsih čutil žar sem še goreti;
Al’ govor čisti bil mi je težava!
Potem živenja pol sem ž njim se vpiral,
Kder mi iz vrelcev pravih je izviral;
Zdaj pel bi, pa se več ne morem vneti!