Stoje na holmu hiše tri,
Pod holmom potok čist šumi,
In ribice tam plavajo,
Po vodi se vzigravajo.
Orehov, jablan, hrušek, sliv
Ob kočah je do samih njiv;
Precvitajo, diše vzpomlad,
Jesen rode okrogel sad.
A v senci drevja sadnega,
Pod brambo krova hladnega
V vročini skače kup otrok,
Ki golih glav so, bosih nog.
Nad njimi ptičice pojo
In gnezda si skrivaj pleto;
Pomladi tam se vesele,
Drugam jeseni odlete.
Za kočo vsako ulinjak
Šumi od zlate zore v mrak;
Bečele pridno letajo,
Medu ljudem obetajo.
Razgled je s holma lep tako,
Da vabi srce in oko:
Tam gore so, a tod polje,
In travnici tam zelene.
Po gorah cerkve so okrog,
Moleče k nebu v sinji lok;
A vsaka ima zvon glasan,
Ki poje, ko se bliža dan.
Minilo vže je nekaj let,
Kar šel sem s holma v beli svet;
A vtisnil se mi je v spomin
Do črne jame globočin.