Kaj čaka drage naše domovine?
Vsi viri nje živenja so odprti
Od nekdaj, i polagoma jo k smrti
Samo slovenskih grehov kletva rine.
Sramotni dan, ki bode zadnje sine
Kropil stideč jej na mrtvaškem prti,
Brez solze pokopaval rod zatrti –
Ta dan poplača nam vse naše čine!
Izdajstvo, samoljubje i mehkota,
Trepet, domač razpor, neskrb, slepota,
I svojstvo, s kterim opicam smo v rodi;
Do vsega gnus, kar s tujstva k nam ne hodi:
To šiba naša je, ta nas stvorila
V nesrečno ljudstvo – a ne tuja sila!