Oh, da bi mogel jaz pred tabo
Klečati, zreti v tvoj obraz;
Da bil bi tvoj poslednji hlapec
V najtežjih službah večni čas!
Kako bi hotel rad preliti,
Nebesko cvetje, kri za te,
Za te, za tvojo drago srečo,
Za vse, kar ti želi srce!
Trenotja ne bi se pomišljal,
Ker v sveti božje ne stvari,
Da jaz bi dati se jo branil,
Če jo od mene hočeš ti.
Samo z očesom mi namigni,
V goreč plamen se vržem rad,
Pogreznem se v globoko morje,
Ozrši v te se zadnji krat!