Naj hodim tod, naj bodem tam,
Obraz je tvoj pred mano;
Bežim naj ven, zaprem se v hram,
Uteči nemam tebi kam,
In to mi dela skrb neznano!
Ker milosti nič tvoje ni,
Odruj me proč od sebe!
Na polji cvetek več diši,
Dežela deklic več goji,
A mnogo lepših mimo tebe.
Naj bodo lepše ali ne,
Kaj meni to pomaga!
Ne gane srca mi dekle,
Če sam ne vem, kako cvete,
Od kar sem videl tebe, draga!
Pozabi, deklica, takoj,
Kar v naglosti sem rekel!
Saj up jedini ti si moj,
Naj bodem jaz jedini tvoj,
Če morda tudi sem te spekel!