Zidovi starega so Herkulana
Godove nekdaj glasne praznovali:
Na ples mladeniči se pripravljali,
Poguba bližnja bila je neznana.
Odpro goreča brezna se Vulkana:
Plameni v zrak s pepelom so vstajali,
Potresi, gromi steno gor majali –
I glej, dežela v smrt je zakopana!
Tako v narodi časi hrup se vname:
Vse mesto spi, drže zapore ključi;
Kar vzdrami strel, ropot ljudi iz spanja!
Tako prišla ljubezen bridka name,
Iz mirnosti vsakdanjega dejanja
V gorje pehnila me je, v noč brez luči!