Svetniki so v svetih nebesih veseli, Na zemlji je grešnej praznujemo mi; Tam gori sladak so pokoj prejeli, Tu dolu more nas grenke skrbi.
Da ne bi tukaj ljubezen cvetela, Kedo na ubogej bi zemlji prebil? Da vinova loza bi srca ne grela, Kako bi človeček se kdaj veselil?
A zdaj tu okolo mize smo zbrani, Od brata do brata vrsti se bokal, Ter vsacega pivca Bog nam ohrani, I njega, ki jagodo grozdno je bral.
Na zdravje zvenknimo matere Slave, Ki njenega malo ne pol je sveta, Da vneti jej sini od iskre bi prave Podali si v zvezo dlani i srca!
A kdor si je ljubega v svesti dekleta, Še njenega zdravja opomni se zdaj! Ljubezen mladosti je sapica sveta, Prinaša na zemljo žalostno raj.
Hudi ne bodo svetniki v nebesih, Ka v slavo njih trčili nesmo popred, Saj tudi njim, dokler so bili v telesih, Najbliže sta bila zemlja i svet.
A vender so hrabro se vedno borili, Opešal je v dobrem le malokedo; Zato so tam gori venec dobili, A mi jim zdravijce pijemo zato.
Adamu se prvi kozarec izprazni! Ker vsega on bil je človeštva prvak, Ustvarjeni ded naš bogoobrazni; Mej nami podoben njemu je vsak.
Ljudem je veliko preglavico stvoril, Ker v raji se ženi zmotiti je dal; A potlej se zopet je ves izpokoril, Grmovje požigal, ledino oral.
Zdaj treba je Noju v zahvalo naliti, Ki vsadil je trsje, da vince rodi; Človeški zarod naučil je piti, Zatorej mu slava naj večno živi!
A njima naj zbor se očakov bi družil! Živite očaki, modri možje, Vsi, kolikor kdo je mej vami zaslužil, I svetih očakov pobožne žene!
Pozabiti bilo greh bi Mihela, Ki tehta veljavo človeških dušic: Iz roke visi mu sveta skodela; Oznanja trgatev vinskih goric.
Svetnikov, kar novega jih je zaveta, Pred vsemi da sveti Peter živi, Kateri veselije rajskega sveta Odpreti nam gotov s ključem stoji.
Vrban ljubeznivi za njim je na vrsti; Kar vsadil je Noje, nam hrani Vrban; Jeseni kapljo Martin prekrsti, Zatorej vsem pivcem vinskim je znan.
Iz pratike vsi žive naj svetniki, Če god njih čeren je ali rudeč, Vsi zadnji i prednji, mali, veliki, Kar ogenj je žgal jih, sekal je meč.
V presvetih nebesih zdaj so veseli, Na zemlji je grešnej praznujemo mi; Tam gori sladak so pokoj prejeli, Tu dolu more nas grenke skrbi.
Cookies on Poetry Cove