Bog nad nami sam kraljuje, On Gospod je vseh rečij, On dobrote nam daruje, Pa nas tudi pokori;
Ko ljubezen božja vmira V grehe pada človek trd, Svoje srce Bog zapira, Nam pošilja naglo smrt.
Osemnajststo smo pisali Ino šest in trideset, Ko smo prvič trepetali, To je zdaj devetnajst let.
Takrat prvič je morila Kolera mej nami tod, Več vasij je obhodila, Koder hotel je Gospod.
Sliši zopet zdaj se tudi Od bolezni kolere, Da ležijo v sili hudi Trgi, mesta, dežele,
In da ta nevarna kuga, Kakor že je počil glas, Tudi spet mej nami žuga, Trka že v nektero vas.
Zatorej, kristjane moji! Ki prišli ste sem na hrib, V stiski in bridkosti svoji, Pred težavo božjih šib;
Danes se priporočite, Da vas vsliši sveti Rok, K njemu verni pritecite, Ki je pomočnik nadlog.
Bila s kugo je tepena Laška zemlja nekedaj, Rim, Pjačenca in Sezena, In nekteri trg in kraj.
Sveti Rok, tačas na Laškem, Bolnim pomočnik je bil, V oblačilu je beraškem S križem svetim jih zdravil.
Dobil je bolezen kužno, Bog v težave ga je djal, On pa srce bogoslužno V božjo voljo je podal;
Molil v sveti je ljubezni, Da, če kuga svet mori, Naj bo rešen iz bolezni, Kdor se njemu izroči.
Kadar se je izpovedal, Kmalu je v Gospodu vmrl, Bog z nebes je nanj pogledal, Svoje mu uho odprl.
Pismo so pri njem dobili, Pismo govori rekoč: Da v nevarni kužni sili Sveti Rok deli pomoč!
Ker se tu svet Rok praznuje, Zlasti na denašnji dan, In ker skušnja izpričuje, Da on varuh je močan;
Torej množ ca vas je zbrana, Ki spod druzih ste zvonov, S Polja, z Roba in Škocjana, Poleg naših farmanov.
Sveti Rok nas vedno brani, Kadar bliža se vihar, Torej letos, kakor lani, Pojte radi pred oltar,
Ker še letos drugo leto Ne minilo od tačas, Kar se to poslopje sveto Popravljalo je za nas.
Spomnite se, kaj se sliši, Koder kolera divja, Koliko mrtvih je v hiši: Tukaj trije, tamkaj dva;
Ta obležal je na cesti, Ta, ko šel je na polje, Oni bil mrtev na mesti, Ta še ležal ne pol dne.
S tem nam Bog na znanje daje, Da njegov je ves ta svet, Da bi grešnik trepetaje K njemu se obrnil spet,
Svoje duše ne pogubil, Grešno pokoril telo, Da skesan bi njega ljubil, Hudobijam dal slobo.
Pusti grešne vse navade, Smrt je, ko ponočni tat, Tiho k tebi se prikrade, Te ne vpraša, če si mlad.
V smrt se moraš pripravljati, Bodi trden al bolan Vender treba ne se bati, Bog ve za nas vsaki dan.
Božja roka je nad nami, On, kar všeč mu je, stori, Pa se omeči s prošnjami, Zopet vsmili se ljudij.
K njemu vsi se obrnimo, Ki nas tepsti je začel, Roka svetega prosimo, Da bi šibo Bog odvzel!
Cookies on Poetry Cove