Kot zvezde luč, poprej nikoli znane,
Prisvetil nam tvoj duh je iz noči;
A cvetju so le kratke ure dane!
Za tabo zgodaj nam oko rosi
Na grob, v katerem je vmolknila
Tvoja struna mila.
A tvoj pepel da tihi mir pokriva!
Ti hitro vzet, veliko si končal;
Objema te mladika večno živa:
Dokler Sloven si jezik bode znal,
V srce mu bode govorila
Tvoja struna mila!