Dokler te ljubi sreča mila,
Po tvojem sledu vsak hiti,
A kadar bode te ranila,
Od tebe naglo vse zbeži:
Nesreči kdo veselo služi:
Nesiljen kdo li ž njo se druži?
Prijatelj spremlja te nepravi,
Dokler se vije gladek pot,
A v breznih te boječ ostavi,
Steze si išče sam drugod:
Izkušenci povsod mi bodo
Verjeli bridko to usodo.
Nocoj se baha nekateri:
„Iz prsij moje srce na!“
Uže se jutri izneveri,
V nevihti strehe ti ne da,
Ker ti nezgoda srebrnike
Pobrala, vzela je zlatnike.
Prijatelji so tvoji krivi,
Ki bogat si jih vodil v svet,
Da ti v prepad si pogubljivi
Izginil v cvetji svojih let:
Potem so tisti grohotali,
Ki vanj sami so te pehali!