Kedaj te videl bodem spet, Ljubljana,
Izvoljena slovenska ti nevesta!
Kedaj pod grad me tvoj železna cesta
Prinese, v jug od severa prignana?
Kedaj li gledal bodem lica znana,
Ki prostor poln je tvojega jih mesta,
Na srce stiskal zopet srca zvesta,
Kar ne sovraštva mi jih vzela slana?
Kedaj podoba se odpre mi živa:
Polje gorenjsko s holmi i cerkvami,
Z vasmi, z mrakotnim lesjem pod gorami?
Kedaj pozdravim tebe, srečna Sava!
Ki tam, kder moja deklica prebiva,
Tvoj tok od mosta mimo dvora plava?