Obsula je hitra me žalost,
Pa sam ne vem, kedaj;
Skoraj da bi se zjokal,
Pa sam ne vem, zakaj.
Mladostnemu srcu se sanja
O sreči veselih dnij;
Prišli so dnevi i leta,
Oh, sreče le vender še ni.
Odpadajo rožam listi,
Na vejah ostaja trn;
Za srpom je njiva gola,
Brez cveta i snopa i zrn.
Ljubezen je sreča na zemlji,
Tako nas učijo ljudje;
A meni je vrgla ljubezen
Iz raja nedolžno srce.
Zastonj sem se dolgo je branil,
Želje pregoreče sem trl;
V nastave mi njene zamotan
Cvet mladega srca je vmrl.
Zdaj časi, ko tih i zamišljen,
Otožen, samoten sem kde,
Viharji pa v meni divjajo,
I dež skoz očesi mi gre.