On dan pri nas imeli smo glumače,
Ki so glasno po ulicah trobili,
Z velikim bobnom k sebi nas vabili,
Da gledat šli stvari bi nedomače.
Ljudje so tekli v zanke njih zvijače
I tamkaje so muru se čudili,
Ki so tatje sami ga počrnili,
Da ž njim slepe neumne postavače.
Tako kateri mej Slovenci vpije,
Rojakom lehkovernim oznanjuje,
Da srce mu za narod krepko bije.
Res množica verjame vse mu rada;
A on za svojo čast samo se ruje,
Če ga dobiček svoj ne vzpodbada.