Lepa cvetlica, mila cvetlica
Na travniku stala;
Lepa cvetlica, vboga cvetlica
Glavico vklanjala.
Prelepa cvetlica, uboga cvetlica!
Povej mi, če strla je slana te bela,
Če solnčna vročina te z neba zadela,
Da vela ti pada na zemljo glavica?
Ne cvetja sovražna mi slana ranila,
Da k tlom mi je vela glavica klonila;
A solnčni je ogenj prižigal z nebes,
Usušil studenec mi bistrih očes,
Ki mimo je mene vesel se pretakal,
Igrivo nizdolu po kamenčji skakal
Ter s hladom je vedno mi kopal nožice
I s hladom je kopal mlado mi lice:
Vse to je minilo, prišlo je gorje,
Prišlo je gorje, da mi vene srce!
Lepa cvetlica, mila cvetlica
Na travniku stala;
Liste cvetlica, vela cvetlica
Na tla usipala.