Ko bi jaz cvetice znal,
Ki po travnicih cvetejo,
Tiste bi potrgal vse,
Ki trdo srce užgejo.
Delal pitje bi iž njih,
Ljubici bi dal ga piti,
I začaral bi tako:
Morala bi me ljubiti.
Gledala bi za menoj,
Mene zmerom bi želela,
Ne želela bi zaman,
V rokah bi me koj imela.
Kak bi stregel jej vesel,
Vse jej znesel v njeno krilo,
Kar hotelo nje srce,
Kar bi nje oko ljubilo.
A ker cvetija ne znam,
Sama pa ne mara zame,
Ne vem, kaj še bo z menoj,
Ako sama se ne vname!