Ko mnogo dnij z neba krepko dežuje,
Potokom narasto vode šumeče;
Dolinski mlinar se zboji nesreče,
Popravlja jez, zatvornice vzdiguje.
Zaman z nebeško silo se bojuje!
Ko v hram slapovje pribobni grmeče,
Brez vse pomoči kliče i trepeče –
Potegne val ga i s seboj zasuje.
Tako se stavi v bran, tako se vpira,
V kogar nesreč je reka prišumela,
Ki iz studencev raznih mu izvira.
Zastonj je boj, zastonj njegova dela!
Kedar usodi se na desno vgane,
Od leve nanj strani sovražna plane!