Vozil sem se z zlatim čolnom
po rdečih vodah večera
med drevjem
in travnatimi bregovi.
Votil sem se,
jaz, zlati mornar...
Toda prišel je vihar
in sonce je palo
s svojih višin,
in kot da je zasijalo
vse drugo, manj zlato,
bolj jasno, bolj živo,
sem kot prerojen
stopil na breg.
Rdeči oblaki so se odtrgali
mi od srca,
videl sem jih,
šel za njimi
preko sveta.