Vihar, vihar mi gre čez pot
in v plašč se moj upira,
zlomiti hoče moj upor,
ne upor, božjast nemira.
Kadar razpne popotni plašč,
kot ptič, rojen v svobodo,
se zdim in s silo dvojnih kril
borim se s to usodo.
Tako grem jaz, tako gre vsak,
kdor čuti cilj v daljavi:
če usoda ustavi mu korak,
on se ji zoperstavi.