Videl sem ga, prosil je,
prosil pogleda človeškega,
prosil je, pa nič drugega
kakor malo, malo srca.
Ponudili so mu usmiljeno
usmiljenja nečloveškega,
ponudili so mu, povabili ga
k sebi z besedami srca.
A on odšel je proč od njih,
o, saj ni rabil njihovih besed,
povsod je srečeval ljudi brez srca.
In tiho je odšel proč od sveta.