Zrak je prozoren kakor perot
kačjega pastirja.
Brezčasna praznota je legla na pot
jesenskega večera.
Na ulici še samuje napis
in živordeči lepaki.
Skozi temo senčen obris,
skozi praznoto koraki.
Prostor je prazen, zrak je suh,
težak, ko da svinec je v nebu;
klonil je svobodoljubni duh,
kot kri pada voda v žlebu.
Zrak je prozoren. Tako gleda mrlič.
Joj, da bi srečal človeka!
Iz tihe praznote rase Nič.
Voda se v žlebu odteka.