V oklepu zelenih borovih rok
bela, zaprašena vas,
poludremajoča vas,
kot ptica v varnem gnezdu rok.
Sredi dehtečih borov postanem:
Ni to objem mojih rok?
Velik objem, velik obok,
za tako malo gručo otrok.
Za zidom cerkvenim je pokopan
nekdo. Na grobu šipek cvete.
Iz bele vasi bele poti,
in vse te poti v moje srce.