Ti boš rastlina, med plastjo plast,
in skozi tebe kipela bo rast,
neviden boš in nepoznan,
ti boš na dnu vseh žrtvovanj.
Mogoče ti bo tesno kedaj,
zemljo bo razsvetlil maj,
nad tabo vse zelenelo bo,
cvetelo bo, živelo bo. –
In ti boš tesno med plastmi,
zemljo presijale ti bodo oči
in tvoje oči bodo rasle v svet,
nad njimi vzhod z zatonom spet.
Nad zemljo sinje sinje nebo,
kot da vse mrtve oči vanj sijo,
in z roko v roki nevidni vsi,
v živem koraku mrtvi zveni.