Ti nisi, ki boš svet zavzel
in tiho vtonil v eno s časom,
razpokan bodeš hrepenel,
razžgan, boleč, s hripavim glasom.
Kot Kras, ko veter še gorak
vžge te borove gozdove,
prežge temo – gre tvoj korak
zaman miru iskat v mrakove.
Ti nisi, ki jo boš objel,
ko pala noč bo temna nanjo,
ti sanjal boš in hrepenel,
in smrt te ugrabila bo zanjo.