Temni bori, črni bori,
čuj, kako vršijo,
ko da med seboj bolestno,
tiho govorijo.
Pod sekiro so sovražno
včeraj bratje pali,
danes in mogoče jutri
bomo mi še stali.
Silna burja, močna burja
v bore zavihrala,
ko da čula bi besede,
pala in obstala.
„Če umrete, bratje bori,
kje se bom spočila,
recite mi, dragi bratje,
s kom bom govorila?
Bratje bori, ostanite,
rastite z uporom!“
Pa so padali bolestno,
nemo, bor za borom ...