Srečal sem jo pod jesenskimi zvezdami.
Listje je padalo,
veter je strnil svoj mrzli
pajčolan nad parkom.
Samo njen plašč sem videl.
V sanjah pa videl sem njen obraz.
Sijal je srebrno in belo
in črne oči so bile priprte ...
Srečal sem jo pod pomladnimi zvezdami.
Cvetje je padalo
in vodomet je šumel ...
In veter je zgrnil na naju
svoj pajčolan.
Ko sem se prebudil, sem se začudil,
da je ni več.
Tiho prišla je z zvezdami,
z njimi odšla v svetli dan.