In vse je nič. Te žametne oči
so kakor žalost, ki strmi v sivino,
njih temni sloj prodira med tišino
kot zvok, ki se v šumenju izgubi.
Te tihe, črne, žametne oči
mi s svojim temnim bleskom in milino
poljubljajo to sivo bolečino,
ki mojo dušo vsak dan bolj duši.
Te tihe, črne, žametne oči
so kakor črno, žametno nebo,
nad ostro rano Krasa razprostrto,
so kakor luč, ki dušo pomiri;
ko ugasne nad pokrajino razdrto,
se v mehko temo duša potopi.