Tihe so zlate večerne pokrajine,
koder se ustavimo, tiho gorijo
v luči večernega sonca,
drevesa v zlatu bleščijo.
A polja zelena, zelene doline,
v njih počiva hladen mir,
slavček v tihem dolu poje,
na gmajni svira piščal pastir.
In naše duše se sklanjajo tihe,
ko da so trudne od zlata,
kakor rože, trudne od sonca,
klonejo glave sredi polja.