Ob moji postelji
je puška.
Ko sem bolan
in planem iz sanj
ponoči –
okno odprem in streljam v noč –
(sproščeni val tihe sinjine
nosi čez gore rahlo zvezde)
ker mi je tesno:
okoli mene se lesketajo
mrliči, vsi moji bratje,
moji mladi bratje čez oči!
In streljam na pomoč,
ker se mi vedno zdi, da gori
vse okoli mene,
okoli njih, ki jih ljubim. –
Brat mi prinese
prozorne vode – o, še jasneje
jih vidim sedaj.
In potem spet noč
in težki znoj.