Razpal,razrušil se je grad
najlepših mojih sanj
in sredi razvalin sem sam,
na pol ubit, izdan.
A dalje tam še eden je,
a jaz ne morem vanj,
in dober, topel je in tih,
a jaz pa sem izgnan.
In to je tista bolečina,
ki jo tajim vsem ljudem;
vrnil bi se, a ne morem,
ne morem, ne smem.
Večerna luč blesti v stolpovih
in okna žarijo svetla,
a meni je kakor zlovešča megla
pokrila bolest pol sveta.