Praznik

Na nebu visijo raztrgane cunje pomladi, nad njimi je svila šumeča. –

Vsa srca trepeča! O sreča, o sreča! Nad blatnim dvoriščem veter hladan

je razprostrl svojo mehko dlan. In sonca sijaj. Pomladni dan, ni ga nazaj.

Nad polji rdečimi vihra v svilnatem vetru zastor neba, v mrzli celici temno oko gleda v to lepo nebo. –

Joj – njega ne bo.